Spoštovani obiskovalci šole,
vabimo vas na ogled razstave klekljev iz 100 lesov, ki jo je pripravil Jernej Jemc, Čipke Mojca. Za razstavo smo se dogovorili, saj je tematsko blizu našemu projektu Erasmus+ I Feel Wood – For Good in se tesno prepleta s čipkarsko tradicijo v Žireh.
Razstavo si lahko ogledate na hodniku v 1. nadstropju v starem delu šole oz. nasproti uprave.
Sobota je bila namenjena potovanju domov, pred tem pa smo se udeležili sejma obrtniških izdelkov v Szczecinu. Preden smo se zjutraj poslovili od kolegov, smo se vsi strinjali z ugotovitvijo, da smo bili pri svojem delu uspešni. Res, da je bilo precej naporno, a smo mednarodno odlično sodelovali in zato v projektu uživali. Dobili smo nove izkušnje in ideje za podobne izzive in delo naprej. Dogovorili smo se, da bomo ostali v stiku v prihodnje in morebiti sodelovali v novih projektih Erasmus+.
V petek smo pričeli dan nekoliko drugače. Po jutranjem sestanku v šoli smo se udeleženci zaključnega koordinatorskega sestanka ponovno razdelili v dve skupini. Ena skupina se je preselila v razred, kjer so nam učenci na zanimiv način pokazali, kako v okviru predmetov izvajajo različne projekte. Nastopilo je pet skupin učencev. Predstavili so nam vsakodnevno uporabo računalnikov, vrste groženj, ki nam lahko uničijo datoteke ali celoten računalnik, ter kako se pred njimi zaščititi. Druga skupina nam je predstavila zgodovino Poljske. Spoznali smo poljsko himno, grb, zastavo in kako so se ti nacionalni simboli skozi zgodovino spreminjali. Pokazali in opisali so nam tudi nekaj največjih zgradb in kulturnih spomenikov Poljske ter napomembnejših osebnosti. Tretja skupina je predstavila zdrav način življenja učencev in vrste športov, ki se jih lahko udeležujejo na njihovi šoli oziroma tudi v širši skupnosti. Poseben poudarek so namenili nordijski hoji, ki je na Poljskem zelo razširjena med ljudmi vseh starosti. V Policah imajo zelo razvito kemijsko industrijo, ki ima dolgo tradicijo in zaposluje večino tukajšnjih ljudi. Zato tudi pri pouku kemije dajejo tej naravoslovni veji velik poudarek. Učenci so nam s svojim projektom predstavili, kje vse najdemo prisotnost kemije v vsakdanjem življenju, kateri so pozitivni in negativni vplivi na človeka in naravo. Pokazali so nam, kako izdelujejo sadne bonbone, s katerimi smo se lahko posladkali. (več …)
V dopoldanskih urah smo po dobrih dveh urah vožnje prispeli do Dvorca Tradycja v Belczni, v katerem so nas sprejeli in nam predstavili PPT-predstavitev tradicionalnega življenja Zahodnopomorjanskega vojvodstva v preteklosti, kateri dogodki v zgodovini, način življenja in migracije so zaznamovale vsakdanje življenje v tem delu Poljske. Na nek način je podobno življenju ljudi v naših krajih. Na različne načine so se trudili olajšati si težko življenje. Obrtniki so v preteklosti pri svojem delu uporabljali nekatera našim podobna orodja in izdelovali predmete in pripomočke za olajšanje vsakdanjega življenja. Material, ki je bil zelo pomemben v uporabi, je bil les. Praktično bi brez bogastva prostranih gozdov, ki pokrajino obdajajo, živeli se precej težje.
Izvedeli smo tudi nekaj o izvoru kulinarike v teh krajih, kar skušajo z obuditvijo starih receptov, ki so jih težko dobili. V Dvorcu Tradycja v Belcczni izobražujejo tako mlajše kot starejše o tradiciji. Zanimiv je razmislek o tem, katere ustanove se v naši regiji ukvarjajo s čim podobnim oziroma mogoče poslovna ideja za koga. (več …)
Današnji dan je bil zelo aktiven in delaven. Na partnerski šoli Poljske smo ze zjutraj pričeli z delom. Da smo bili se učinkovitejši, smo se razdelili v dve skupini. Ena je spremljala in tudi aktivno sodelovala pri pouku. Poljska namreč spreminja šolski sistem, ki naj bi bil po novem podoben našemu. Osnovnošolsko izobraževanje bodo ločili od srednjega. Do sedaj je potekalo osnovno izobraževanje 10 let. Zanimivo se nam je zdelo to, da združujejo nekatere predmete skupaj. Tako na primer poljski in angleški oziroma poljski in nemški jezik poučujeta določeno uro na teden dve učiteljici hkrati (za oba predmeta). Ostale predmete, katerim smo prisostvovali, pa poučujejo po podobni metodologijah kot pri nas. Kombinirajo frontalni in individualni pristop. Razlagajo in razlago podkrepijo z eksperimenti in s praktičnimi primeri.
Druga skupina pa je sestavljala osnutek obsežnega zaključnega poročila projekta. To je zelo zahtevno in natančno delo. Je pogoj za zagotovitev zaključnega dela sredstev, ki so projektu namenjena. Potrebno je pregledati in ovrednotiti delo vsake partnerske šole posebej skladno s celotnim projektom. V kakšni meri so bili doseženi cilji, kakšne kompetence smo pridobili oziroma prispevali projektu sodelujoci učitelji in učenci. Porocilo zahteva tudi podroben potek celotnega projekta skozi vsa leta. Kje in kako je potekal, kako so bili organizirani transnacionalni/koordinatorski sestanki, mobilnosti in druge aktivnosti, ali se izvedbe le-teh razlikujejo od načrtovanih in če se, zakaj je do tega prišlo. (več …)
