Vir navdiha
je zopet gozd, kot ga vidijo vrtčevski otroci.
Šestošolci so izvedeli nekaj novega
o sadjarstvu. Več o dogodku si lahko preberete tukaj.
O jesenski mobilnosti v Bolgariji
si lahko preberete tudi na povezavi portala sio.si, ki sva ga zapisali udeleženki mobilnosti; ravno tako pa ste si že lahko prebrali povzetek s šolske spletne strani projekta I Feel Wood – For Good v Loškem utripu (zapis M. M.). Obeta se podoben zapis v Žirovskih stopinjah in v Loškem glasu, prilogi Gorenjskega glasa. Vsi prispevki govorijo o mobilnosti v Bolgariji, vendar v ospredje postavijo različne poglede udeležencev.
Bolgarija – zadnji (6.) dan
Za sklepno dejanje srečanja je bil v Bolgariji organiziran sejem izdelkov iz lesa, ki so jih pripravili učenci sodelujočih šol, izkupiček pa gre v dobrodelne namene. Sejem bi moral biti izveden v Nemčiji aprila 2017, a zaradi drugačnega stika šole s starši to ni bilo izvedeno, saj nemška šola s starši ne sodeluje v tolikšni meri kot v drugih sodelujočih partnericah v projektu (starši imajo svet staršev in obiskujejo le individualne pogovorne ure, ni pa skupnih roditeljskih sestankov niti drugačne oblike sodelovanja – povezovanja, kot ga npr. poznamo pri nas, v šolah na Siciliji, Poljskem in v Bolgariji). Po sejmu so učenci iz rok ravnateljice šole v Plevnu dobili certifikate in se poslovili od družin, ki so obiskale sejem. S tem je bil programski del srečanja zaključen, zato smo se odpravili proti Sofiji. Večina preostalih gostov si je nameravala v popoldanskem delu na hitro ogledati Sofijo, mi pa smo se po kosilu poslovili od ostalih učencev in učiteljev ter na letališču počakali prvi let proti domu. (več …)
Bolgarija – 5. dan
Na predzadnji dan programa v Bolgariji se oglašamo že polni vtisov, tako o drugačnosti med državami, kulturami, kot tudi z zavedanjem, da imamo šolo, v kateri delamo dobro, imamo motivirane učence kot učitelje. Danes so se učenci v mešanih skupinah udeležili dopoldanskih likovnih delavnicah v gostujoči srednji šoli, učitelji pa smo obiskali najstarejši vrtec v Plevnu, v katerem smo hospitirali na uri matematike pri najstarejših otrocih. Ogledali smo si vrtčevske prostore in igrišče z igrali, prisostvovali na praznovanju rojstnega dneva enega od otrok, nam pa so se pridružili tudi z ministrstva za izobraževanje, da smo se pogovorili o razlikah med ureditvami sistema predšolske vzgoje. Z otroki smo se srečali v času kosila in se nato spet ločili. (več …)
