Tavala sem po gozdu, sam les,

smreke, bukev, hrast, sam les.

Nato sem odšla po poti,

tam prek mostu, sam les.

Zagledala sem kočo,

podobna je bila gradu, sam les.

Bila sem zatopljena,

in začela sem slediti glasu, sam les.

Odbila je polnoč,

je luna zašla, sam les.

Les povsod okrog mene,

sama tam sem obupano odšla, sam les.

 

Lucija Kavčič, 9. b

 

(Skupno 12 obiskov, današnjih obiskov 1)