Avtor: Gregor Podviz | 29. septembra 2016 | DOGAJA SE
28. 9. 2016 je bilo na Biotehniški fakulteti na Oddelku za lesarstvo v Ljubljani organizirano predavanje oziroma seminar z vsebinsko dispozicijo, na katerega so bili vabljeni predvsem učitelji tehnike in tehnologije, vabili pa so člani učiteljskega društva Naša zemlja, ki se v šolskem letu 2016/17 osredotoči na naravno surovino – les.
Trije predavatelji so izvedli naslednja predavanja:
1. Les – dobrina za današnji čas (prof. dr. Franc Pohleven, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo): Les je bil skozi stoletja sopotnik človeka, kar je še zlasti veljalo za naše prednike. Tako kot je bil dragocen nekoč, postaja pomemben v današnjem času, ko se soočamo z onesnaževanjem okolja in s podnebnimi spremembami. Les – dobrina za današnji čas. Zakaj? Nekaj odgovorov smo dobili na seminarju: les kot del narave, vloga pragozda, uporaba lesa in njegova vloga v okolju ….
2. Drevesa pod skorjo (doc. dr. Maks Merela, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo): Predstavljenih je bilo nekaj splošnih dejstev o drevesih (definicija, zanimiva drevesa, starost dreves itd.). V nadaljevanju je sledila definicija lesa, osnove o zgradbi lesa (listavci, iglavci – makroskopsko in mikroskopsko). Sledil je opis lesa v smislu tekstur in barv, zaključil pa je s kratkim pregledom najrazličnejših vrst uporabe lesa.
3. Uporaba lesa (izredni prof. dr. Sergej Medved, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo): Predstavil je možne načine uporabe lesa za izdelavo različnih kompozitov in njihovo uporabo za različne izdelke oz. proizvode.
Vsekakor poučno predavanje, ki nas zopet spomni na pomembnost gozdov in lesa v našem življenju, hkrati pa tudi na njegovo neizkoriščenost na Slovenskem.
Zapisali: Maja Brezovar, Ina Čarić
Avtor: Gregor Podviz | 18. septembra 2016 | DOGAJA SE
Katja Rakušček nam je v petek, 16. 9., 2 šolski uri predstavljala podjetništvo. Ti dve uri sta bili namenjeni informativno-promocijski in tematski delavnici.
Začetki podjetništva segajo v 13. stoletje (Marco Polo). Podjetništvo pomeni proces ustvarjanja nečesa novega. V Sloveniji je velika brezposelnost pri mladih, kljub temu da je njihova izobrazba dobra. Trg so prevzela velika podjetja z veliko zaposlenimi (npr.: Google, 40 000 zaposlenih). Če hočeš ustanoviti podjetje, je dobro, da imaš visoko izobrazbo, vendar potrebujemo tudi dobre zamisli in ideje oz. talent za nekaj. Nato smo se s klopčičem volne podajali po razredu in vsak je povedal eno značilnost dobrega podjetnika. Le-ta naj bi bil: marljiv, organiziran, prijazen, pridobitniška miselnost – podjeten, napreden, točen, prizadeven, konkurenčen, talentiran, pozitiven, vizionar, posloven … Volna se je prepletla po razredu in nastala je velika mreža.
Zatem smo razlikovali podjetja, ki izdelujejo izdelke, druga pa nudijo storitve. Spoznali smo, da logotip predstavlja ključni del prepoznavnosti podjetja. Včasih so bili logotipi podjetij bolj zapleteni in ne tako prepoznavni, kot so sedaj. Naša naslednja naloga je bila, da smo se razdelili v skupine in na plakate napisali imena podjetij iz različnih regij ter celotne države. Največ imen podjetij smo poznali iz Gorenjske in njene okolice. Za konec smo se še preizkusili v igri tveganja. Igro smo igrali po naslednjih pravilih: iz štirih različnih razdalj smo metali žogico v koš. Za vsako zadeto daljšo razdaljo koša si dobil več točk. Izkazalo se je, da so dekleta, ki so manj tvegala in večkrat zadela koš, zmagala.
Zapisal: Maks Trček, 9. b
Avtor: Maja Brezovar | 11. septembra 2016 | DOGAJA SE
Jesen že trka na vrata s hladnimi jutri in krajšimi dnevi, a veseli smo, da nas čez dan še pošteno greje sonce. Zato so se učenci prve ure izbirnega predmeta Poskusi v kemiji odpravili na raziskovanje v naravo z učiteljico kemije in biologije Lili Justin.
Učenci so v skupinah raziskovali tisto v gozdu, kar le-ta ponuja poleg lesa, ena skupina pa je raziskovala tudi veliki pohod podlubnika po žledolomu. Po skupinah so učenci raziskovali: listje in podrastje, gobe, lišaje in mahove, storže in druge gozdne plodove idr. ter o njihovi uporabnosti v vsakdanjem življenju. Po opazovanju so poročali o svojih ugotovitvah na samem terenu celotni skupini.
Fotografije si lahko ogledate tukaj, kratka poročila pa na povezavi oz. v dvojezičnem poročilu.