Učitelji petih šol smo se tokrat zbrali v Nemčiji, da bi načrtovali nadaljnje aktivnosti in mobilnosti v okviru projekta Erasmus+ I Feel Wood – For Good.
Na gimnaziji Hochwald, obdani z gozdom in tudi poimenovani po njem, v mestecu Wadern, ki ga je mogoče primerjati z Žirmi, smo se na četrtkovo dopoldne zbrali v šoli, v kateri so nas pozdravili učenci s šolsko glasbeno skupino in njihovo predstavitvijo pevsko-plesnih točk, ki jih pripravljajo na mjuzikl.
Nadalje nas je nagovorila ravnateljica šole z besedami, da ima njihova šola odprta vrata za sodelovanje z mnogimi narodi, med drugim tudi z Bolivijo, s Kanado in Kitajsko, vključeni pa so tudi v drugi Erasmus+ projekt. Hkrati je spomnila na geografski položaj Nemčije oz. Waderna in poudarila idejo združene Evrope, k čemur pripomorejo različni mednarodni projekti, npr. Erasmus+.
Nadalje sta se nam pridružila dva predstavnika sveta staršev, s katerima smo si ogledali šolske prostore, pozdravili učence nekaterih razredov in odgovorili na njihova vprašanja. V razredu imajo nekaj otrok migrantov, tudi sirskih. Zanimivo se nam je zdelo to, da imajo na urniku uro za sprostitev – ki ni odmor – v okviru katere se lahko sproščajo v t. i. relaxing room, zunaj na športnih igriščih, poslušajo glasbo ipd. Po tej uri nadaljujejo z odmorom in nekateri še s štirimi urami pouka. Glede na starost so njihovi šolski dnevi različno dolgi, najdaljši končajo ob 16h, vsak dan pa pričnejo ob 7.40. Tisti, ki so v šoli najdlje časa, imajo dvakrat po eno uro časa, da v tišini naredijo domačo nalogo, tisti s krajšim pa imajo le eno tako uro.
Na urniku nismo opazili naše razredne ure, ampak t. i. lions quest, v okviru katerih se z razrednikom učijo socialnih veščin, reševanja konfliktnih situacij idr., toda to je predmet, ki ga nimajo v vseh razredih, ampak le do 7. razreda (v višjih pa potem ne več).
Sestanek učiteljev se je začel s pripravo dokumentacije in pregledom že opravljenih aktivnosti, ki jih bomo koordinatorji predstavili tudi v orodju Mobility Tools in na eTwinningu, kar je tudi zahteva nacionalne agencije in zapisano v naši pogodbi o sodelovanju. Dogovorili smo se, da bi nekatere mobilnosti združili, kot smo jih že na Siciliji 2015 in v Sloveniji 2016, ter bodoče termine in lokacije mobilnosti (tudi število učencev in učiteljev idr.). Pregledali smo načrtovane aktivnosti in koordinatorstvo le-teh. Zaključno srečanje bo koordinatorski sestanek na Poljskem, namenjen samo pisanju zaključnega poročila, predvidoma v maju 2018.
Med Wadernom in Luxemburgom je najstarejše mesto v Nemčiji – Trier. Mesto je nastalo v obdobju Rimskega cesarstva in je v svoji zgodovini preživelo razburkana obdobja pod različnimi vladavinami in vojnami med zelo različnimi narodi. Po mestu nas je vodila lokalna vodička in nam slikovito prikazala njegove vzpone in padce. Univerzitetno mesto še danes renovirajo. Najbolj znana osebnost iz Triera je filozof Karl Marx.
V okolici smo opazovali vinorodno pokrajino, v kateri delujejo tudi mnogi večji in manjši ekološki vinarji. Lastnik blagovne znamke Ecovin je v vinogradu razložil način ekološke oskrbe vinske trte s pomočjo rastlin in zelišč, ki rastejo v njem.
V bližini je dobro poznana naravna atrakcija, kjer reka Saar naredi slikovit zavoj sredi gozda. Do razgledne točke se je potrebno sprehoditi skozi lepo urejeno gozdno pot.
Le pet minut vožnje proč je mestece Mettlach, kjer proizvajajo danes v svetu dobro poznano keramiko Villeroy & Boch. V parku čez reko Saar najdemo več kot 30 različnih vrst dreves. Med njimi so tudi »predstavniki« vsakega kontinenta. Prav tako se v mestu ukvarjajo z lastno pridelavo piva.
Blizu meje s Francijo stoji Vӧlklingen, mesto svetovne kulturne dediščine, kjer je edini v celoti ohranjen obrat za proizvodnjo surovega železa na svetu – Vӧlklinger Hϋtte. Delovali so več kot sto let in leta 1994 ga je UNESCO razglasil kot spomenik iz časa razcveta industrializacije. Proizvodnja je gospodarsko močno zaznamovala celotno regijo.
Zapisali: Martina Jurman, Maja Brezovar
