Bolgarija – zadnji (6.) dan

Za sklepno dejanje srečanja je bil v Bolgariji organiziran sejem izdelkov iz lesa, ki so jih pripravili učenci sodelujočih šol, izkupiček pa gre v dobrodelne namene. Sejem bi moral biti izveden v Nemčiji aprila 2017, a zaradi drugačnega stika šole s starši to ni bilo izvedeno, saj nemška šola s starši ne sodeluje v tolikšni meri kot v drugih sodelujočih partnericah v projektu (starši imajo svet staršev in obiskujejo le individualne pogovorne ure, ni pa skupnih roditeljskih sestankov niti drugačne oblike sodelovanja – povezovanja, kot ga npr. poznamo pri nas, v šolah na Siciliji, Poljskem in v Bolgariji). Po sejmu so učenci iz rok ravnateljice šole v Plevnu dobili certifikate in se poslovili od družin, ki so obiskale sejem. S tem je bil programski del srečanja zaključen, zato smo se odpravili proti Sofiji. Večina preostalih gostov si je nameravala v popoldanskem delu na hitro ogledati Sofijo, mi pa smo se po kosilu poslovili od ostalih učencev in učiteljev ter na letališču počakali prvi let proti domu. (več …)

Bolgarija – 5. dan

Na predzadnji dan programa v Bolgariji se oglašamo že polni vtisov, tako o drugačnosti med državami, kulturami, kot tudi z zavedanjem, da imamo šolo, v kateri delamo dobro, imamo motivirane učence kot učitelje. Danes so se učenci v mešanih skupinah udeležili dopoldanskih likovnih delavnicah v gostujoči srednji šoli, učitelji pa smo obiskali najstarejši vrtec v Plevnu, v katerem smo hospitirali na uri matematike pri najstarejših otrocih. Ogledali smo si vrtčevske prostore in igrišče z igrali, prisostvovali na praznovanju rojstnega dneva enega od otrok, nam pa so se pridružili tudi z ministrstva za izobraževanje, da smo se pogovorili o razlikah med ureditvami sistema predšolske vzgoje. Z otroki smo se srečali v času kosila in se nato spet ločili. (več …)

Bolgarija – 4. dan programa

Po zajtrku smo se dobili z učenci pred šolo, od koder smo se zapeljali proti severozahodu Bolgarije – Vracem. Le-ta predstavlja vznožje balkanskega hribovja in je trgovsko-obrtniško središče. Imajo kovinsko, tekstilno, kemično in keramično industrijo. V mestu smo obiskali regionalni zgodovinski muzej, ki hrani največji najdeni trakijski zaklad v zgodovini Bolgarije.

Po kosilu smo se odpravili čez prelaz na drugo stran gorovja, ki je ravno tako priljubljeno med plezalci in obiskali zabaviščno-adrenalinski park Ledenika in si ogledali njegovo podzemno kraško jamo Ledenika. Poleg jame smo si ogledali predstavitveni film jame na “vodnem platnu” in gledali laser šov. (več …)

Bolgarija – 3. dan programa

Na današnji “poletni” dan smo se odpravili v Veliko Tarnovo, v mesto v severni osrednji Bolgariji, ki je od Plevna oddaljeno cca. 120 kilometrov, zato je bila vožnja do tja kar dolga, ne pa tudi dolgočasna, saj smo se lahko preko pogovora o življenju v šolah, o projektnem delu idr. med seboj udeleženci različnih držav bolje spoznali, tako učenci kot učitelji. Učenci se na vožnji z avtobusom več pogovarjajo, tudi v kakem tujem jeziku partneric, ne samo v t. i. delovnem jeziku – angleščini.

Veliko Tarnovo je bilo prestolnica Drugega bolgarskega cesarstva (12.-14. stol.), zato se ga omenja kot mesto carjev. Ima zanimivo arhitekturo, ki temelji na treh gričih – Carevcu (ki smo ga tudi obiskali), Trapezici in Sveti gori, pod katerimi vijugajo meandri reke Jantre. Carevac  je iz palač bolgarskih carjev in patriarhata ter je obdan z debelim obzidjem. Sveta gora je znana po številnih samostanih, v katerih je nastajala znamenita bolgarska književnost. Veliko Tarnovo je danes pomembno gospodarsko, kulturno in izobraževalno središče Bolgarije, v preteklosti pa je bilo dve stoletji tudi glavno mesto Bolgarije. (več …)

Bolgarija – 2. dan programa

Ker dijaki srednje šole v Plevnu, ki nas gosti, prihajajo iz bližnjih in daljnjih krajev/vasi v okolici z različnimi prometnimi povezavami, smo danes dan začeli z nekolikšno zamudo in se z avtobusom odpravili v sto kilometrov oddaljeno mesto Gabrovo v severni Bolgariji. Mesto ima približno polovico manj prebivalcev kot Pleven, le-ti pa naj bi bili znani po enaki značilnosti kot Gorenjci, zato si jih dostikrat privoščijo v šalah. Po kosilu smo se iz Gabrova odpravili v bližnji Etar – etnografski muzej na prostem, ki predstavlja bolgarske navade, kulturo in obrtništvo. Vodička nas je peljala skozi vas – muzej, lahko pa smo opazovali različne obrtnike pri delu in kupili tudi spominke. Zanimivo je bilo videti, kako so se obrtniška dela v določeni vasi/določenem kraju razvile ter kakšne veščine so bile potrebne za opravljanje različnih del.

(več …)