Na Pohorju v okviru naravoslovnega tabora učenci in učenke 8. razreda raziskujejo to področje Slovenije. Tu so zapiski učenke osmošolke, s katerimi si je pomagala pri poročanju po prvem dnevu naravoslovnega tabora:

Maribor

Mesto je dobilo ime po markah mejne grofije in burgu (grad).
V 17. stoletju je polovica prebivalcev umrlo zaradi kuge.
Bilo je majhno obrtniško mestece, največji razcvet se je zgodil, ko so skozenj speljali železnico 1846. Del mesta se imenuje Lent (pristan), kjer so včasih pristajali splavarji. Zraven Drave je najstarejša trta na svetu, stara okoli 400 let, vsako leto naredijo vino.
General Maister je po vojni premaknil mejo, zato je Maribor slovensko mesto (okoli 15 km).
V njem je frančiškanska cerkev zgrajena iz opek.

V Mariboru je najlepši in drugi največji stadion v Sloveniji v rumeno-vijolični barvi. Njegovi prostori so primerljivi z ostalimi velikimi klubi v svetu. Tu imajo gledalci najboljšo povezavo z igralci.

POHORJE

Na Pohorju je 60000 ha gozda, zaseda kar 1/20 Slovenijo, porašča ga mešani gozd (smreka, bukev).
Bor ima dolge razmetane iglice, majhne storže in hrapavo deblo.
Macesen ima kratke svetlo zelene iglice, ki pozimi odpadejo, majhne storže in hrapavo deblo.
Bukev ima gladko sivo deblo ter majhne svetlo zelene liste z izrazitimi žilami. Včasih v gozdu prevladuje bukev, a so zaradi izkoriščanja in kisle zemlje zasadili smreke.
Na Pohorju se ne moremo orientirati po mahu, saj je zelo vlažno. Pomagamo si s soncem, z uro, s staro krščansko cerkvijo, s kompasom in z zvezdami. Smučišča so na osojnih straneh bregov. Ima tudi mnogo umetnih jezer za zasneževanje smučišč. Med jezeri vodo pretakajo po ceveh. Ukvarjali so se tudi z oglarstvom in apneništvom. Na Pohorju se je razvilo mnogo glažut (steklarn). Steklarjem so kmetje dali zemljo, da so lahko prodajali les in kupovali zemljo. Po prihodu železnice so glažute postopno propadale (češka steklarna).
Pozimi lovci na Pohorju napolnijo krmilnico s senom, da kmetom živali ne povzročajo škode. Nastavijo tudi solnice, da živali dobijo dovolj soli.

Splavarji

Ljudje so bili najprej gozdarji, drvarji, a so nad tem obupali in postali splavarji, ki so zaslužili dosti več od njih. Les so s planin prevažali z voli in s konji po cestah in po vodnih kanalih. Dravska dolina (50 km) je veliko povezavo s svetom dobila s splavarstvom – reka Drava, po kateri so pluli s šajkami, kasneje s splavi. S splavarstvom so začeli že leta 1280. V 16. stoletju se na Dravi začne obdobje šajkarstva. Šajka in splav se razlikujeta v zgradbi, splav je naprednejši. Kapitan na flosu se imenuje karmoniš – 1. na splavu, zadnji pa je bil ravnjak (ki je ravnal flos). Splavi so kot danes ladje pluli čez hidroelektrarne (splavnica). V splavarski oziroma flosarski ceh je bilo nekoč vpisanih 500 splavarjev iz cele Dravske doline in protestirali, ako so dobili povišico, so prenehali. Po Dravi je letno plulo 2000 splavov, prepeljali so več kot 200000 m3 lesa. Leta 1941 se je splavarjenje ukinilo, a deluje turistično (TD Maribor). Flosarji veslu pravijo temeš. Na lesarski šoli v Mariboru dijaki tradicijsko gradijo splave. Vsako leto se organizira splavarski krst na reki Dravi. Rešilni čoln na splavu se imenuje ranca. Ko so splavarji v nek kraj pripeljali les, so ga prodali, splav razstavili in se vrnili nazaj. Reka Tara v Črni gori je del drugega največjega kanjona na svetu.

Nočni pohod

V gozdu ponoči ne smemo hoditi/biti.
Zaradi živali moramo biti tihi tako kot naravno.
Tu smo se poskusili orientirati z zvezdami.

Pia